Okna so elementi, ki nas povezujejo z zunanjim svetom. Iz njih je uokvirjena pokrajina in definirana zasebnost, osvetlitev in naravno prezračevanje. Danes na gradbenem trgu najdemo različne vrste odprtin. Tukaj se naučite, kako izbrati vrsto, ki najbolj ustreza vašim projektnim potrebam.
Eden od glavnih arhitekturnih elementov, okenski okvir, je temelj gradbenega projekta. Okna se lahko razlikujejo po velikosti in materialu, pa tudi vrsti zapiranja, kot so steklo in polkna, pa tudi mehanizem za odpiranje, okna pa lahko posegajo v ambient notranjega prostora in projekta ter ustvarjajo bolj zasebno in vsestransko okolje ali več svetlobe in vznemirjenja.
Na splošno je okvir sestavljen iz droga, nameščenega na steno, ki je lahko iz lesa, aluminija, železa ali PVC-ja, kjer je nameščena plošča – element, ki tesni okno z materiali, kot so steklo ali polkna, ki so lahko fiksna ali premična. Ko jih premaknete, jih je mogoče odpirati in zapirati na več različnih načinov, pri čemer zasedajo več ali manj predvidenega prostora zunaj stene. Spodaj bomo prikazali najpogostejše vrste oken in kako odpreti oni:
Sestavljeni so iz okvirja tirnic, skozi katere tečejo pločevine. Zaradi mehanizma za odpiranje je prezračevalna površina običajno manjša od okenske površine. To je dobra rešitev za majhne prostore, saj ima zanemarljivo štrlečo površino zunaj oboda stene.
Krilna okna sledijo istemu mehanizmu kot tradicionalna vrata, z uporabo odprtih tečajev za pritrditev plošč na okvir, kar ustvarja območje popolnega prezračevanja. V primeru teh oken je pomembno predvideti polmer odpiranja, bodisi zunanji (najpogostejši) ali notranji, in predvideti prostor, ki ga bo to krilo zasedlo na steni zunaj območja okna.
Nagibna okna, ki se pogosto uporabljajo v kopalnicah in kuhinjah, delujejo z nagibanjem, stransko palico, ki premika okno navpično, odpira in zapira. Običajno so bolj linearna, vodoravna okna z zmanjšano površino prezračevanja, zaradi česar se mnogi projekti odločijo dodati več oken pod kotom, da ustvarijo eno veliko okno z majhno odprtino. Vedno se odpre navzven, njegova projekcija čez steno ni vidna, vendar je pomembno, da ga postavite previdno, saj lahko povzroči nesreče ljudem v prostoru.
Podobno kot poševna okna imajo tudi okna maxim-ar enak gib odpiranja, a drugačen sistem odpiranja. Nagibno okno ima ročico na navpični osi in lahko odpira tudi več polic hkrati, okno maxim air pa se odpira iz vodoravne osi, kar pomeni, da ima okno lahko večjo odprtino, a le eno. Odpira se od stene. Izbočina je večja od poševne izbokline, ki zahteva skrbno pozicioniranje elementov in je običajno postavljena v mokrih prostorih.
Vrtljivo okno je sestavljeno iz plošč, ki so zasukane okoli navpične osi, centrirane ali zamaknjene od okvirja. Njegove odprtine so obrnjene navznoter in navzven, kar je potrebno predvideti v projektu, še posebej pri zelo velikih oknih. Njegova odprtina je lahko velikodušnejša, saj doseže skoraj celotno odprtino, kar omogoča razmeroma veliko prezračevalno površino.
Zložljiva okna so podobna krilnim oknom, vendar se njihove pločevine pri odpiranju upognejo in zaskočijo. Poleg odpiranja okna okno kozice omogoča, da se razpon popolnoma odpre, njegovo projekcijo pa je treba upoštevati pri projektu.
Krilo je sestavljeno iz dveh listov, ki potekata navpično, se prekrivata in omogočata odpiranje polovice celotnega razpona okna. Tako kot drsna okna tudi ta mehanizem ne štrli iz stene in je skoraj omejen v meje, zaradi česar je idealen za majhne prostore.
Fiksna okna so okna, pri katerih se papir ne premika. Običajno so sestavljena iz okvirja in zapirala. Ta okna ne štrlijo iz stene in se pogosto uporabljajo za osredotočanje na funkcije, kot so osvetlitev, povezovanje posebnih pogledov brez prezračevanja in zožitev komunikacije z zunanjim svetom.
Poleg vrste odpiranja se okna razlikujejo tudi glede na vrsto tesnila. Plošče so lahko prosojne in jih lahko zapremo z materiali, kot so komarniki, steklo ali celo polikarbonat. Lahko pa so tudi neprosojne, ki omogočajo zračenje, kot so klasična polkna, ki v okolje vnesejo poseben utrip.
Pogosto en sam odpiralni mehanizem ne zadošča za potrebe projekta, kar ima za posledico kombinacijo različnih tipov odpiranja in tesnil v enem oknu, kot je klasična kombinacija krilnih in ravnih oken, kjer so odpiralna krila polkna, giljotina pa ima prosojno steklo. Druga klasična kombinacija je kombinacija fiksnih kril s premičnimi krili, kot so drsna okna.
Vse te izbire vplivajo na prezračevanje, osvetlitev in komunikacijo med notranjimi in zunanjimi prostori. Poleg tega lahko ta kombinacija postane estetski element projekta, ki poleg odzivnega funkcionalnega vidika prinaša svojo lastno identiteto in jezik. Za to je pomembno razmisliti, kateri material je najboljši za okna.
Zdaj boste prejemali posodobitve glede na vaše spremljanje! Prilagodite svoj tok in začnite spremljati svoje najljubše avtorje, urade in uporabnike.