Okna so elementi, ki nas povezujejo z zunanjim svetom. Iz njih je uokvirjena pokrajina in definirana zasebnost, osvetlitev in naravno prezračevanje. Danes na gradbenem trgu najdemo različne vrste odprtin. Naučite se izbrati tip, ki najbolj ustreza potrebam vašega projekta tukaj.
Eden glavnih arhitekturnih elementov, okenski okvir, je temelj gradbenega projekta. Okna se lahko razlikujejo po velikosti in materialu, pa tudi vrsti zapiranja, kot so stekla in polkna, kot tudi mehanizem odpiranja in okna lahko posega v ambient notranjega prostora in projekta ter ustvari bolj zasebno in vsestransko okolje ali več svetlobe in vznemirjenja.
Na splošno je okvir sestavljen iz stebla, nameščenega na steno, ki je lahko iz lesa, aluminija, železa ali PVC-ja, kjer je pločevina – element, ki tesni okno z materiali, kot so steklo ali polkna, ki jih je mogoče pritrditi oz. premično – je postavljeno. Pri premikanju se lahko odpirajo in zapirajo na več različnih načinov, tako da zavzamejo več ali manj štrlečega prostora zunaj stene. V nadaljevanju bomo prikazali najpogostejše vrste oken in kako jih odpreti:
Sestavljeni so iz okvirja tirnic, skozi katere tečejo pločevine. Zaradi mehanizma za odpiranje je prezračevalna površina običajno manjša od okenske površine. To je dobra rešitev za majhne prostore, saj ima zanemarljivo štrlečo površino zunaj oboda stene.
Krilna okna sledijo istemu mehanizmu kot tradicionalna vrata, z uporabo odprtih tečajev za pritrditev pločevine na okvir, kar ustvarja območje popolnega prezračevanja. V primeru teh oken je pomembno predvideti radij odpiranja, ne glede na to, ali je zunanji (večina skupno) ali notranje ter predvidejte prostor, ki ga bo to krilo zasedlo na steni zunaj okenskega območja.
Nagibna okna, ki se pogosto uporabljajo v kopalnicah in kuhinjah, delujejo z nagibanjem, stransko palico, ki okno premika navpično, odpira in zapira. Običajno so bolj linearna, vodoravna okna z zmanjšano površino prezračevanja, zaradi česar se mnogi projekti odločijo dodati več oken pod kotom skupaj da ustvarite eno veliko okno z majhno odprtino. Vedno je odprto navzven, njegova projekcija čez steno ni vidna, vendar je pomembno, da ga postavite previdno, saj lahko povzroči nesreče ljudem v prostoru.
Podobno kot poševna okna imajo tudi okna maxim-ar enak gib odpiranja, a drugačen sistem odpiranja. Nagibno okno ima ročico na navpični osi in lahko odpira tudi več polic hkrati, okno maxim air pa se odpira z horizontalni osi, kar pomeni, da ima okno lahko večjo odprtino, vendar le eno. Odpira se od stene. Izbočina je večja od poševne izbokline, ki zahteva skrbno pozicioniranje elementov in je običajno postavljena v mokrih prostorih.
Vrtljivo okno je sestavljeno iz listov, ki so zasukani okoli navpične osi, centrirani ali zamaknjeni od okvirja. Njegove odprtine so obrnjene tako navznoter kot navzven, kar je treba predvideti v projektu, zlasti pri zelo velikih oknih. velikodušnejša, saj doseže skoraj celotno odprtino in omogoča razmeroma veliko prezračevalno površino.
Zložljiva okna so podobna krilnim oknom, vendar se njihove pločevine pri odpiranju upognejo in zaskočijo. Poleg odpiranja okna okno kozice omogoča, da se razpon popolnoma odpre, njegovo projekcijo pa je treba upoštevati pri projektu.
Krilo je sestavljeno iz dveh listov, ki potekata navpično, se prekrivata in omogočata odpiranje polovice celotnega razpona okna. Tako kot drsna okna tudi ta mehanizem ne štrli iz stene in je skoraj omejen v meje, zaradi česar je idealen za majhne prostore.
Fiksna okna so okna, pri katerih se papir ne premika. Običajno so sestavljena iz okvirja in zapirala. Ta okna ne štrlijo iz stene in se pogosto uporabljajo za osredotočanje na funkcije, kot je osvetlitev, povezovanje posebnih pogledov brez prezračevanja in zoženje komunikacije z zunanjim svetom.
Poleg vrste odpiranja, ki ga imajo, se okna razlikujejo tudi glede na vrsto tesnila, ki ga imajo. Plošče so lahko prosojne in jih je mogoče zapreti z materiali, kot so mreže proti komarjem, steklo ali celo polikarbonat. Lahko pa so tudi neprozorne, ki omogočajo zračenje , kot velja za klasična polkna, ki v okolje vnesejo poseben utrip.
Pogosto en sam odpiralni mehanizem ne zadošča za potrebe projekta, kar povzroči mešanje različnih tipov odpiranja in tesnil v enem oknu, kot je klasična kombinacija krilnih in ravnih oken, kjer so odpiralna krila polkna in giljotina ima prosojno steklo. Druga klasična kombinacija je kombinacija fiksnih kril s premičnimi krili, kot so drsna okna.
Vse te izbire vplivajo na prezračevanje, razsvetljavo in komunikacijo med notranjimi in zunanjimi prostori. Poleg tega lahko ta kombinacija postane estetski element projekta, ki poleg odzivnega funkcionalnega vidika prinaša svojo lastno identiteto in jezik. Za to je pomembno razmislite, kateri material je najboljši za okna.
Zdaj boste prejemali posodobitve glede na vaše spremljanje! Prilagodite svoj tok in začnite spremljati svoje najljubše avtorje, pisarne in uporabnike.